? tekst: Rok Kovačič ? foto: Klavdij Blažko in Matej Lovrič
V soboto smo se zbrali v še večjem številu. Na krilih uspeha s prejšnje brigade v Ajdovščini, smo bili vsi še bolj motivirani. Zagnani graditelji obeh spolov, z vseh koncev Slovenije, smo priromali pod Sveto Goro pred sedež društva TCS (Trail Construction Skalnica) Nova Gorica. Nekaj čez 170 se nas je zbralo. Če bi šteli še najmlajše bi jih našteli skoraj 200. Po uvodnem sestanku, kratki dobrodošlici in kavi so nas z avtobusnim “shuttlom” odpeljali do traila.
Gotsko-renesančna bazilika s samostanom iz klesanega kamna, kot krona krasi vrh Skalnice. Z vrha je prelep razgled na Gorico, Goriške hribe, Jadransko morje in Furlansko nižino, Julijce s Triglavom, čez Vipavsko dolino do notranjskega in istrskega hribovja. Okolje res navduši s svojo naravno lepoto.
Premišljeno razporejeni po sektorjih smo, na 3,8 km dolgi Kraljici, v manjših ekipah, pod budnim očesom graditeljev-koordinatorjev, začeli z delom. Na vsakem odseku traila smo, po nasvetu domačih riderjev, ki najbolje poznajo teren, postorili vse kar je bilo potrebno in se nato počasi pomaknili navzdol.
Pri vsakem odseku smo pošteno zavihali rokave in se organizirano lotili dela. Od popravila skokov, utrjevanja dropov, oblikovanja tablov, klasičnega čiščenja poti, širjenja, utrjevanja band, zaščite izpostavljenih delov, ravnanje skal, krpanje lukenj idr. Nosili smo kamenje, sekali, žagali, tolkli z macolami, zlagali, metali z lopato, razbijali, krampali. Skrata delali smo vse potrebno.
Med to ritmično glasbo orodja, se je slišal smeh, odpirali so se pogovori o tem in onem, zbijale šale in razlegal smeh. Na obrazih vseh je sijala iskrena človeška naklonjenost in tovariška dobrovoljnost. Vladala je prava medgeneracijska povezanost. Graditeljski podmladek, izmed katerih je najmlašji štel 7 let, so po zgledu starješih z nasmehom na obrazu dali vse od sebe in z veseljem prispevali svoj del k pravljici o “Kraljici”. Vsak je opravljal svoje delo, vse je bilo jasno. Brez posebnih navodil je delo teklo kot namazano v prijetnem in dobrohotnem vzdušju. Vsi enotni, v skupni udarniških akciji, solidarni kot v dobrih starih časih.
Ura se je bližala 14-ti in počasi smo se začeli vračati v bazo. Eni z “shutllom”, drugi peš. Jaz sem se z manjšo ekipo odločil, da trail prehodim. Na trailu sem bil namreč prvič, zato sem si ga želel natančno ogledati, dobiti vtis o objektih, preučiti linije in motriti rešitve, ki so jih glede na prostor našli na posameznih odsekih.
Svetel listnat gozd z značilnimi nizkimi in skromnimi drevesi, ki rastejo na pustih pobočjih, podlaga večinoma kamnita z nekaj malega zemlje. Špičaste skale, trda in neizprosna prst, ki pa se ji drevesa uspešno uklanjajo in si tako izborijo svoj prostor pod soncem. V tem ambientu se vije trail, lepo umeščen v okolje. Na nekaterih odsekih poteka tik ob cesti, a še vedno v stiku z naravo, saj nas s pogledi skozi krošnje na Sabotin in Sočo navdihuje z naravno lepoto. Na polovici je urejena tudi klop za počitek s imenitnim razgledom. Spodnji del je nekoliko bolj stisnjen med ceste, v zadnjem delu pa v gozdu in travnikih najedmo cel kup skokov in pestrih elementov, ki vožnjo naredijo še bolj zabavno.
S sestopa smo prišli v bazo, kjer je čakal vegetarijanski golaž in sladko pecivo domačih kuharjev. Po krepčilnem odmoru je bil ponovno organiziran shuttle, tokrat s kolesi, da preizkusimo opravljeno delo in užijemo sadove dela. Preoblekli smo prepotene obleke, se opremili za kolo in švignili na vrh. Bolj zagnani so vrteli pedala, jaz sem se prepustil udobju shuttla.
Spust po sončnem trailu je bil prijeten, z dovolj zahtevnimi elementi, nariše nasmeh na obraz prav vsakomur. Povsod je poskrbljeno za “zajčje steze”, tako da se lahko težje elemente tudi obvozi. Trail je primeren za skoraj vsakogar s polnovzmetenim kolesom. Le čisto majhni otroci, mlajši od 8 let, imajo mestoma nekoliko težav pri strmejših skalnih odsekih. Seveda je v tem primeru najbolje, da takšne odseke prehodite in nadaljujete vožnjo le po lažjih odsekih. V spodnjem delu se teren nekoliko zravna, skal je manj in vožnja spet bolj tekoča tudi pri najmlajših. Čeprav nekoliko presuha podlaga ni dajala najboljšega oprijema je bil spust odličen. Trail smo resnično dobro uredili in vsak meter je bil v užitek.
Pozno popoldan je bilo v bazi že precej živahno. Dogajanje spremlja srečolov z nagradami, podelitev majic za vse zaslužne graditelje, živahna glasba, prijateljski pogovori in drugo družabno vrvenje. Z nočjo in hladom se je del ekipe pomaknil v notranjost klubskih prostorov, tisti navdušeni nad zvezdami in vonjem po morju, pa smo posedali okoli zakurjenega ognja in skrbeli, da plamen dneva ne ugasne. Ob njem smo delili svoja razmišljanja, kolesarske izkušnje in vse dobro kar nas druži. V prijetnem vzdušju vseh srčnih kolesarjev-graditeljev smo se zadržali še pozno v noč.
Ekipa TCS je res prava skupnost kolesarjev-graditeljev, ki so z izpeljavo dobro organizirane akcije MTBrigade združili slovensko graditeljsko skupnost. Urejeni klubski prosotori, nadebudni člani, pomoč lokalnih sponzorjev in donatorjev kažejo, kako uspešni so lahko projekti kolesarskih društev, kadar jih podpira lokalna skupnost. Člani TCS popolnoma razumejo, da je aktivno sodelovanje vsakega člana pri gradnji trailov nujna osnova za vsakega Gorskega kolesarja. V ta namen imajo na strmini pred klubom urejeno tudi učno linijo, ki poleg učenja osnovnih tehnik služi kot trailbuilding peskovnik, v katerem najmlajši rodovi kopljejo, snujejo, se igrajo, zabavajo z orodjem in spoznavajo tehnike gradnje. Objekte po navdihu premeščajo, spreminjajo in takoj zatem navdušeno preizkušajo. Resnično živa mala šola gradnje kolesarksih poti!
Druženje z vsemi prisotnimi je pustilo vtis enotnosti. Delo graditeljev se sicer, zaradi različnih izkušenj v svojih občinah, težavah s katerimi se srečujemo, apatičnimi šank debatami neaktivnih riderjev, pogosto zdi kot boj z mlini, brez smisla in konca. Obkrožen z ekipo srčnih graditeljev, pa sem ponovno dobil potrditev, da smo na pravi poti! Tako razumljeni, podprti z nasveti izkušenejših, s primeri dobre prakse in aktivno skupnostjo, smo ponovno dobili zalet. Ves čas akcije sem občutil veselje, da sem del skupnost slovenskih trailbuilderjev.
Na takšnih srečanjih se zaveš pomena participacije, nujnosti gradnje in aktivne udeležbe vsakega gorskega kolesarja. Želim si, da bo takšnih akcij še več, ne le zaradi gradnje trailov in dobre družbe, ampak zaradi ozaveščanja širše kolesarske skupnosti, da mora vsak rider poleg vožnje kolesa redno prakticirati tudi veščine trailbuildinga in biti aktivni član skupnosti graditeljev.
Prepričan sem, da bodo kolesarske trgovine, občine in lokalna podjetja kmalu prepoznala doprinos, ki ga gorskokolesarska društva prinašajo v lokalno skupnost in podprla takšne akcije tudi z namenskimi finančnimi sredstvi. S tem bodo vrnile del denarja v kolesarsko skupnost in si zagotovila, da bo prodaja gorskih koles tudi v prihodnje cvetela. MTBrigade so zato nadvse dobrodošla akcija, saj povezuje skupnost gorskih koesarjev v skupnost graditeljev gorskokolesarskih poti in vključuje v sodelovanje tudi ostale deležnike gorskega kolesarstva. Ni namreč vsem samoumevno, da je to ena skupnost. Zato v bodoče vsi skupaj na juriš.
Vsi smo gorskikolesar-graditelj!
⚒⚒⚒
#vsismogroskikolesar #vsismograditelj #gorskikolesargraditelj #MTBB #mountainbikebuilding #supportandride #MTBrigade #therearenotrailfairies #nodignoride #stopimoskupaj #skupajzmoremovec #notrailsnosales
<tukaj preberi kako je bilo MTBrigadi – Ajdovščina>
Spodaj si oglejte video in foto galerijo!
