? tekst: Rok Kovačič ? foto: Klavdij Blažko in Marko Majhen
V sobot smo se udeležili delovne akcije graditeljev kolesarskih poti, v organizaciji KK Črn Trn in KK Kamplc. V zimskih mesecih so primorski traili najbolj obremenjeni, saj se vse več kolesarjev odpravlja furati single v konce, kjer so temperature nekoliko bolj prijazne.
Kupovanje vinjet, majic in donacije v podporo lokalnim graditeljem so vsekakor dobrodošle, toda kako narediti še več? V zimskih mesecih namreč vse dere na Primorsko in graditelji so tako pod veliko obremenitvijo, zasuti z delom vzdrževanja poti.
Tako se je na pobudo MTB.si rodila ideja o MTBrigadah. Kot so včasih naši očetje gradili železniške proge, ceste idr., tako si danes skupnost ozaveščenih kolesarjev nudi medsebojno pomoč pri vzdrževanju poti in finančni podpori. Zavedamo se, da bomo stvari premaknili precej dlje, če stopimo skupaj in se zanesemo drug na drugega. Sicer pa en dan urejanja, furanja in druženja v gozdu, na soncu z družbo enako mislečih, le kaj je lahko lepšega.
Prva akcija je tako potekala v Ajdovščini. Glavni cilj je bil ureditev spodnjega odseka traila Kamplc, od ceste pri izviru Hublja do parka v Palah, slabih 1,5 km poti. Na ta trail se namreč stekajo vsi ostali traili v tem delu, kar pomeni precejšnjo obremenitev. Spodnji del je tudi priljubljen odsek za trening najmlajših članov, zato je bil cilj narediti čim bolj tekoč flow line.
Trail smo tako precej razširili in iz enoslednice, naredili zavidljiv meter široko pot. Skale so bile odstranjene, tiste večje razbite, odbite in obklesane. Štori, veje in večje korenine odžagane, dodane bande in utrjena podlaga za bolj tekočo vožnjo.
“Autobahn” je bila najpogostejša beseda, ki se je slišala med graditelji. Marsikdo je načrtovane posege čutil kot brisanje “karakterja”, kot odstranjevanje vseh posebnosti in tehničnih detajlov poti, ki jo delajo posebno in prijetno.
Vsak je imel tu in tam preblisk o smiselnosti početja, saj se vsak izmed nas dobro zaveda pomena naravnih značilnosti trailov in si nikakor ne želimo generičnih toboganov za kolesa. Močna je bila tudi izjava “Ko bomo čez leta gledali tekmovalce, danes mlade kolesarje, ki tukaj trenirajo, bomo vedeli zakaj so tako mehkužni. Ker smo jim odstranili vse tehnično zahtevne detajle z domačega traila! Ha, ha, ha.” Bodo sploh lahko napredovali?
Vsak poseg na trailih je potrebno predhodno dobro premisliti in za nas, ki smo tam le občasno, se je zdelo marsikaj kot pretiran poseg. Vseeno smo zaupali našim gostiteljem, saj oni najbolje vedo, kaj potrebujejo. V okolici je namreč še dovolj zahtevnejših trailov in v tej luči se sprememba spodnjega dela v flow trail zdi povsem smiselna. Poleg tega takšen odprt flow trail predstavlja odličen poligon za najmlajše, ki tukaj pridobivajo prve izkušnje, občutek za hitrost in skoke.
Akcije se je udeležilo preko 100 graditeljev in graditeljic z vseh koncev. Od Primorcev, Gorenjcev, Štajercev, Ljubljančanov, Dolenjcev do nas. Sama fajn ekipa. Srečevali smo znane obraze, stare prijatelje, se ob delu nasmejali, pogovarjali o novostih na njihovih trailih, si delili izkušnje z vseh mogočih področji kolesarstva in gradnje trailov, kovali načrte za prihodnost ter zbirali dobre ideje za spremembo zakonodaje.
Gostiteljem ni bilo potrebno kaj dosti nadzirati, saj je bila večina udeležencev precej izkušenih graditeljev. Vsake toliko so dodali kak dobronamerni komentar, ampak v glavnem so bolj skrbeli za primerno hidracijo in zadovoljstvo udeležencev.
Sonce je kmalu oznanilo popoldan in z odličnim bogračem smo si povrnili moči. Okrepčani smo odšli s kolesi preizkusiti kaj smo naredili. Prvi spust nas je navdušil in vzpodbudil, da smo šli odpeljati še eno z vrha Gwbe.
Tako smo se odpravili na zadnjo furo z vrha, kjer smo ob sončnem zahodu srkali zadnje viste na trailu, malce hiteli, da nas ne ujame noč in se v soju luči pripeljali v dolino. Perfektno!
Sledila je še odlična pizza pri “Porka Evi” v lokalni piceriji, kjer smo v družbi graditeljev premlevali vtise dneva in se še malce pomudili v dobri družbi. Vsekakor uspešna akcija, ki bi se je moral udeležiti vsak kolesar.
Ne gre le za par rok, ampak predvsem za razumevanje potreb skupnosti in nujnosti medsebojne podpore v naših prizadevanjih. Žal je nekaterim to španska vas in se jim zdi že nakup vinjete povsem odveč. Spet drugi smatrajo, da so z nakupom vinjete naredili vse. Dan je bil res poln in vtisi, nasmejani obrazi so še dolgo ostali z menoj. Razmišljal sem o tem, kar mi je ob jutranji kavi ob poti na akcijo prišlo na uho.
Ekipa nadobudnih riderjev, ki sicer obožujejo primorske traile in jih v zimskem času tudi redno furajo, je kolegu zjutraj svetovalo: “Pejt rajš’ z nami na Sveto Goro, v Ajdovščini bo treba kopat’!” Kolega se je pametno odločil in raje odšel z nami na akcijo.
Sklepam, da bodo takšni rajderji tudi naslednjo soboto, ko bo udarniška akcija na Sveti Gori raje furali v Ajdovščini.
Samo Bog jih razume. On nas uči: “Odpustite jim, saj ne vedo kaj delajo!”
Mi pa smo odločni graditi skupnost. Se vidimo na naslednji MTBrigadi, pod budnim očesom TCS Nova Gorica!
⚒⚒⚒
#supportandride #MTBrigade #therearenotrailfairies #nodignoride #stopimoskupaj #skupajzmoremovec
Spodaj si oglejte video in foto galerijo!
Pingback: MTBrigada - Sveta Gora (Skalnica) - KD RAM